HLADNE ROKE IN NOGE

Mnogo ljudi ima pozimi hladne roke in noge. Nekateri imajo hujše težave: tudi v kurjenih prostorih, pod pernico ali na prijeten poletni dan jim ne bo uspelo ohraniti toplih okončin, čeprav imajo drugi deli telesa primerno temperaturo.

Hladne noge in roke imajo številne vzroke: zastrupitve s težkimi kovinami, živčne bolezni, slabo delovanje ledvic, nizek krvni tlak ali napačna obleka. Obleka je odločilna za zaščito rok in nog pred mrazom. Superge na primer pospešujejo potenje nog.

Eden izmed vzrokov je tudi psihičen – strah in stres znižujeta temperaturo kože, pri čemer ima posebno vlogo vegetativno živčevje. Če se mu zdi, da je nevarnost blizu, sproži zožitev kožnih žil. Kot uspešna terapija pretočnih motenj rok in nog se je pokazal avtogeni trening, ki pa se ga je treba naučiti pri strokovnjaku.

Preizkušena samopomoč:

Stran s kavo in cigareti

Kofein in nikotin zožujeta žile v koži.

Urimo kožne žile

Izberemo sobo s primerno temperaturo in potopimo roke za 3 do 5 minut v posodo s hladno vodo. Nato se napotimo v hladen prostor (klet ali kopalnico) in ponovno potopimo roke za 3 do 5 minut v toplo vodo.

Hoja po vodi

Stopimo v kad, ki smo jo do sredine meč napolnili s hladno vodo, in hodimo sem in tja, tako da dvigujemo noge iz vode. Pričnimo z 1 minuto in počasi stopnjujemo do 5 minut, kolikor pač vzdržimo.

Še nekaj praktičnih nasvetov: nosite nogavice iz mešanih tkanin, ki vpijajo pot in izolirajo noge; pazite na udobno obleko; uporabljajte več kosov obleke – bolje kot par debelih nogavic ščitita noge dva para tankih; v mrazu si pokrijte glavo s kapo, klobukom, čepico…

Zdravo srce

Zdravo srce je osnova za življenje. Nezdrava prehrana, premalo telesnega gibanja in kajenje, to so najpomembnejši vzroki srčno - žilnih bolezni. Škodljive življenjske navade se vedno bolj pogosto pojavljajo tudi pri otrocih in mladini. Zato je nujno, da imamo osnovne informacije kako lahko preprečimo možnost obolelosti za boleznimi srca in ožilja. 

Dejstvo je, da so bolezni srca in ožilja dandanes ubijalec številka ena. Sistem cirkulacije sestavlja srce, ožilje in kri. Njegova funkcija je distribucija kisika in hranil do vsake celice, transport ogljikovega dioksida ter odpadnih snovi iz celic, uravnavanje PH- vrednosti, uravnavanje telesne temperature in sposobnost strjevanja krvi v slučaju krvavitev.

Kako srce deluje?

Srce dnevno prečrpa kar sedem tisoč litrov krvi in stotisočkrat utripne. Od rojstva do osemdesetega leta starosti je to 250 milijonov utripa. Pa vendar je ta življenjsko pomembna mišica velika le za pest. Srce lahko primerjamo s črpalko in vsaka črpalka ima seveda tudi cevi. Pri srcu so to žile in zato vedno, ko govorimo o srcu govorimo o srčno – žilnem sistemu. Srce se mora s svojim delovanjem prilagajati različnim potrebam in okoliščinam, recimo pri teku. Bitje srca se pri telesni obremenitvi poveča. Do tega pride zaradi večje potrebe kisika v telesu. Največ kisika potrebujejo tudi tisti deli telesa, ki so dejavni.

Koronarne arterije napajajo preko sten srca kisik in hranila, ki so nujna za delovanje srčne mišice. Če pride do zmanjšanja dobave kisika, se pojavi bolečina v prsih. Če pride do zamašitve koronarnih arterij in je preprečen dotok krvi v srčno mišico, pride do srčnega napada. Med dejavnike tveganja za bolezni srca spada tudi visok krvni tlak. Visok krvni tlak dodatno obremenjuje srce, saj mora pri zožanem žilju močneje potiskati kri po žilah. Visok krvni pritisk (hipertenzija) pa lahko rezultira v kap.

Najpogostejši vzroki za nastanek zmanjšanja pretoka so obloge maščob in holesterola na stenah ožilja. Raven holesterola v krvi je potrebno nadzorovati, vendar se brez njega ne bi odvijali življenjsko potrebni procesi v telesu. Poznamo dve obliki holesterola. Eden je tisti, ki človeku škoduje in ki ga moramo obdržati na čim nižji ravni. Drugi pa je človeku manj škodljivi holesterol, ki pa je odvisen od številnih dejavnikov, zlasti od prehrane in načina življenja.

Vzrok povečane količine maščob je nepravilna prehrana, zato naj bo izbira hrane čim bolj pestra. Odločajte se za žita in izdelke iz njih, zelenjavo in sadje. Uživajte hrano, ki vsebuje malo maščob (čim manj nasičenih maščob in holesterola) in malo sladkorja. Pomembno je omejiti vnos soli. Pitje alkoholnih pijač naj bo, tudi zaradi visoke vsebnosti energije, zmerno. Odsvetujemo tudi pitje večjih količin kave.

Dejavnik tveganja je tudi stres – stresi so sicer zelo različni.

Torej, najpogostejši dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja so: nepravilna prehrana, premalo gibanja, kajenje, stres, prekomerno pitje alkohola, debelost in visok krvni tlak.

Resnično Vam polagamo na srce, da bodite pozorni nase in na zadeve, ki jih "dajete" vase!

Bodite pozorni tudi na opozorilna znamenja, ki morda kažejo na možnosti za prihajajoče zdravstvene težave s srcem in ožiljem.

Oteženo dihanje – vzrok za oteženo dihanje je lahko bolno srce, lahko pa je vzrok tudi v bolnih pljučih ali pa v spremenjeni sestavi krvi.

Bolečina – nevarna je občasna bolečina, ki je posledica premajhne preskrbe srčne mišice s kisikom ("angina pektoris", ki se občuti v prsnem predelu in ne v predelu srca. Vzrok za bolečino na levi strani prsnega koša je lahko v srčni mišici ali pa tudi izven srca (vnetne in druge spremembe sklepov, bolezni pljuč…) Kratkotrajna, zbadajoča bolečina v predelu srca največkrat ni nevarna. V primeru bolečine je dobro, če si srčni predel pogrejete s termoforjem – vročina širi žile, zožene zaradi krča.

Modrikavost kože in sluznic – vsak z modrikasto kožo ni izključno srčni bolnik in tudi vsak srčni bolnik nima tega znamenja.

Oteklina – otekline na nogah so znano znamenje za srčne bolnike, vendar oslabela srčna mišica ni poglavitni vzrok. Le ta je – upočasnjen in oslabljen pretok krvi v dovodnicah ob izraženih krčnih žilah.

Motenje srčenga utripa – normalno število utripov je 60 do 80/minuto. V primeru večkratnega nerednega utripanja srca se posvetujte za ugotovitev vzroka s svojim zdravnikom.

Za konec še nekaj dolgo znanih zapovedi za zdravo srce:

Najprej moramo biti pozorni na svoje prednike. Če so ti zgodaj umirali in sicer zaradi srčno – žilnih bolezni, potem gotovo tudi za nas obstaja večje tveganje. Zato je zelo pomembno, da pazimo na način življenja. Uravnavajte in nadzorujte svoj krvni tlak. Najdite čas za redno telesno dejavnost, ne le enkrat na 14 dni – s tem bolj škodujete kot koristite. Pazite na prehrano, jejte zdravo in uravnoteženo prehrano, ki naj vsebuje veliko zelenjave in malo koncentriranih maščob, izogibajte se prekomernemu uživanju sladkarij. Srcu zelo škodi tudi prekomerno pitje alkohola, kajenje in podobne razvade.